Koliko energije lahko prihrani dobra avtomatizacija stavbe – brez nerealnih obljub

Pošten odgovor: prihranki so možni, vendar niso avtomatski

Dobra avtomatizacija stavbe ni čarobna paličica. Če je objekt že dobro voden, dobro nastavljen in energetsko razmeroma urejen, bodo dodatni prihranki običajno manjši. Če pa ima objekt slabo usklajene urnike, nepotrebno istočasno ogrevanje in hlajenje, prezračevanje brez prave logike, slabo preglednost nad napravami ali veliko ročnih posegov, je potencial lahko bistveno večji.

Od kod prihranki sploh pridejo

Veliko ljudi si predstavlja, da avtomatizacija sama “ustvari prihranek”. V resnici avtomatizacija prihranek omogoči, ker odkrije in odpravi neučinkovitosti, ki jih brez nadzora pogosto sploh ne opazimo.

Najpogostejši viri prihrankov so:

• boljši urniki delovanja HVAC sistemov,
• odprava nepotrebnega delovanja izven delovnega časa,
• boljša regulacija temperatur po conah in prostorih,
• odprava istočasnega gretja in hlajenja,
• optimizacija delovanja prezračevanja glede na dejanske potrebe,
• hitrejše odkrivanje napak senzorjev, ventilov, pogonov in regulatorjev,
• boljši pregled nad porabo in odstopanji,
• manj nepotrebnih konic moči in bolj enakomeren odjem.

Zakaj številka prihranka ni enaka za vsako stavbo

Dve stavbi sta lahko na papirju podobni, v praksi pa imata čisto drugačen potencial. Ena je lahko že dobro nastavljena, druga pa ima veliko tehničnih sistemov brez pravega nadzora. Zato pošten članek ne more dati ene univerzalne številke, ki bi veljala za vse.

Kje dobra avtomatizacija običajno prinese največ koristi

1. HVAC sistemi

Največji del potenciala je zelo pogosto v ogrevanju, hlajenju in prezračevanju. Prav tam je največ urnikov, največ logike in tudi največ možnosti, da stvari “delujejo”, vendar ne optimalno.

2. Pregled nad odstopanji

Ko imaš trende, alarme in kakovostne meritve, lahko hitro vidiš, kdaj naprava začne odstopati. To pomeni, da se problem odkrije prej in da objekt ne dela tedne ali mesece neučinkovito.

3. Bolj enakomerno delovanje objekta

Avtomatizacija ne pomeni samo manjše porabe energije. Pogosto pomeni tudi bolj stabilno notranje okolje, manj skokov v delovanju sistemov in manj nepotrebnih vrhov moči.

4. Boljše odločitve na podlagi podatkov

Brez podatkov je veliko odločitev samo ugibanje. Z dobrim EMS, BMS ali CNS sistemom pa lahko hitro vidiš, kateri ukrep je res pomagal in kateri je bil samo občutek.

Zakaj sama vgradnja sistema še ni dovolj

Tu je največ nesporazumov. Nekateri mislijo, da bo prihranek prišel že s tem, da je sistem nameščen. V resnici se pravi rezultat pokaže šele, ko so pravilno izvedeni še naslednji koraki:

1. dobro zasnovana arhitektura sistema,
2. pravilno zajeti podatki in kakovostne meritve,
3. smiselna regulacijska logika,
4. dobro nastavljeni urniki in prioritete,
5. redno spremljanje trendov,
6. stalna optimizacija po zagonu.

Koliko lahko torej realno prihranimo?

Pošten odgovor je: odvisno. In to ni izmikanje, ampak resnica. Evropski primeri in študije za BACS kažejo, da je potencial lahko zelo zanimiv, vendar ni enak pri vsaki stavbi. Tam, kjer je stanje slabše in so rezerve večje, so učinki lahko precej opazni. Tam, kjer je stavba že dobro vodena, pa so izboljšave bolj postopne.

Bolj kot obljuba ene številke je pomembno to, da dobra avtomatizacija pomaga:

• znižati nepotrebno rabo energije,
• zmanjšati napake in odstopanja,
• izboljšati pregled nad objektom,
• podpreti boljše servisiranje,
• zmanjšati stroške zaradi slabega delovanja sistemov.

To pomeni, da prihranek ni samo “manj kilovatnih ur”, ampak tudi manj izgub zaradi napačnega delovanja, manj reklamacij, boljše delovanje objekta in manj nepotrebnih stroškov skozi čas.

Evropski pogled: velik potencial, vendar brez slepih obljub

Evropski strokovni viri in referenčni primeri za BACS potrjujejo, da lahko avtomatizacija in nadzor stavb pomembno prispevata k boljši energetski učinkovitosti. Hkrati pa ti isti viri pokažejo nekaj zelo pomembnega: rezultat je vedno povezan s tipom objekta, kakovostjo izvedbe in stopnjo optimizacije po uvedbi sistema.

To je tudi najbolj pošten pristop do investitorja ali upravnika objekta: ne prodajati čudeža, ampak razložiti, kje se prihranki res ustvarijo in kaj je treba narediti, da se potencial v praksi tudi dejansko izkoristi.

Kaj priporočamo v praksi

1. najprej pregled dejanskega delovanja objekta,
2. nato pregled meritev, trendov in glavnih izgub,
3. potem optimizacija urnikov, logike in regulacije,
4. šele nato odločitev, kje je smiselna dodatna investicija.

Tak pristop je običajno najbolj racionalen. Najprej se odpravi to, kar je mogoče izboljšati z znanjem, nastavitvami in pregledom. Nato se po potrebi doda še tehnične nadgradnje, kjer imajo največ smisla.

Pogosta vprašanja