Leta 2015 je v Parizu potekala globalna podnebna konferenca COP 21. Podpisan je bil mednarodni sporazum, katerega cilj je omejitev globalnega segrevanja do konca tega stoletja na 2 °C.

Sledil je COP26, podnebna konferenca v Glasgowu, ki je potekala 2021. Njen glavni sklep je bila potrditev zavezanosti k doseganju ogljične nevtralnosti do leta 2050.

Za doseganje ogljične nevtralnosti in posledično omejitve globalnega segrevanja bo potreben energetski prehod. To bo premik od uporabe energentov, ki temeljijo na fosilnih gorivih na tiste energente, ki proizvajajo zelo omejene oz. nične emisije ogljika.

Blaginja in varnost Evropske unije sta odvisni od stabilne in zadostne oskrbe z energijo. Dejstvo, da državljani večine držav članic po naftni krizi v 70-ih letih prejšnjega stoletja niso doživeli dolgotrajnih motenj v oskrbi z energijo, je dokaz uspešnosti držav članic in EU pri zagotavljanju energije. Sedaj pa bo potrebno razogljičenje proizvodnje električne energije. To pomeni odmik od električne energije, ki je proizvedena iz fosilnih goriv v smer energije proizvedene iz obnovljivih virov.

Več o tem na: https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/european-green-deal/energy-and-green-deal_sl

Za to bo potreben razvoj novih tehnologij, kot so:

• shranjevanje energije
• elektrifikacija sektorjev (promet, HVAC)
• digitalizacija.

Ključno vlogo pa bodo odigrale politike EU za povečevanje energetske učinkovitosti. Za to pa bo potrebna razširjena uporaba sistemov za upravljanje z energijo.

Vloga sistemov upravljanja z energijo (EMS) v energetskem prehodu.

Eden od glavnih stebrov sodobnega gospodarstva je nemotena oskrba z energijo po razumni ceni. Trenutno proizvodnja energije temelji predvsem na neobnovljivih virih energije, ki postajajo vse dražji. To povečanje stroškov energije posledično vodi podjetja v dražjo proizvodnjo blaga,višje stroške energije za lastnike/najmenike stavb.

Sistemi za upravljanje z energijo izboljšujejo energetsko učinkovitost in povečujejo stopnjo porabe obnovljivih virov energije.

Sistemi za upravljanje z energijo lahko olajšajo izvedbo naslednje faze energetskega prehoda, ki bo zahteval fleksibilnost od tovarn in zgradb za prilagajanje porabe energije bolj nestanovitnim vzorcem proizvodnje iz obnovljivih virov energije ali razpoložljivi energiji iz sistemov za shranjevanje.

Čeprav je končni cilj energetskega prehoda prehod na obnovljive vire energije, je treba kratkoročno zagotoviti stabilnost oskrbe z energijo.

Vsi v podjetju imajo vpliv na porabo energije: od zaposlenega, ki nadzoruje delovanje klimatske napravo v svoji pisarni, do vodje obrata, ki se odloči za spremembo industrijskega procesa do nabavnega oddelka, ki da je prednost rešitvam, ki so energetsko najboljše.

Kot potrditev pomembnosti energetskega monitoringa je evropska direktiva o energetski učinkovitosti (EPBD) navaja certificirane sisteme upravljanja z energijo (kot je ISO 50001) kot edino možnost za izpolnjevanje obveznosti energetskih pregledov za vsa podjetja z letno porabo nad 100 TJ in kot potrditev njihovega pomena.

Poročanje o trajnostnosti – korak naprej z Direktivo CSRD – Januar 2025

Direktiva o poročanju o trajnostnosti podjetij (CSRD) je nov mejnik na področju trajnostnega poslovanja v EU. S sprejetjem te direktive, ki je začela veljati 5. januarja 2023, so se pravila za podjetja, ki morajo poročati o svojih okoljskih in socialnih dejavnostih, pomembno spremenila in zaostrila. Namen nove zakonodaje je zagotoviti bolj pregledne in primerljive informacije o trajnostnosti, kar bo prispevalo k boljšemu odločanju in spodbujanju trajnostnega razvoja.

CSRD nadomešča dosedanjo Direktivo o nefinančnem poročanju (NFRD) in pomembno širi obseg podjetij, ki so vključena v obvezno poročanje. Nova pravila veljajo za velika podjetja z več kot 250 zaposlenimi, prihodki nad 40 milijonov evrov ali skupnimi sredstvi nad 20 milijonov evrov. Prav tako vključuje mala in srednje velika podjetja, ki kotirajo na borzi, in nekatere ne-EU družbe, ki imajo v Evropski uniji prihodke nad 150 milijonov evrov letno.

Ključna novost CSRD je uvedba obsežnejših in podrobnejših zahtev za poročanje o trajnostnosti. Podjetja morajo razkriti podatke o porabi energije, emisijah ogljikovega dioksida, uporabi obnovljivih virov energije ter številnih drugih okoljskih in družbenih dejavnikih. To podjetjem omogoča boljši vpogled v lastne vplive in prispeva k preglednejšim praksam na trgu.

CSRD predstavlja izziv, a tudi priložnost za podjetja, da posodobijo svoje poslovne modele. Sprejetje bolj trajnostnih praks in zbiranje natančnih podatkov bo postalo nepogrešljiv del strategij podjetij. S tem se odpira možnost za optimizacijo procesov, zmanjšanje stroškov in krepitev zaupanja strank in vlagateljev.

Ena od večjih sprememb je uporaba standardiziranih okvirjev za poročanje, kar omogoča enostavnejšo primerjavo med podjetji. Standardi, kot je ESRS (European Sustainability Reporting Standards), bodo poskrbeli, da bodo informacije bolj dosledne in primerljive, kar bo ključno za trajnostni prehod.

Poročanje o trajnostnosti ni le regulativna zahteva, ampak tudi priložnost za podjetja, da izstopajo kot odgovorni akterji na trgu. Transparentno prikazovanje trajnostnih prizadevanj je ključno za pridobivanje zaupanja vlagateljev, kupcev in širše javnosti.

Kljub prednostim je izvajanje zahtev CSRD lahko zahtevno. Podjetja se soočajo z izzivi pri zbiranju in obdelavi podatkov ter njihovi ustrezni predstavitvi. Tukaj pridejo do izraza napredne rešitve za spremljanje in upravljanje energije, ki lahko olajšajo proces.

Rešitve, ki sledijo direktivi CSRD, omogočajo natančno spremljanje porabe energije, emisij in drugih ključnih dejavnikov. S sodobnimi orodji za analizo in poročanje lahko podjetja učinkovito izpolnjujejo zahteve CSRD in se hkrati usmerijo k bolj trajnostnemu poslovanju.

Za podjetja, ki se želijo pripraviti na prihodnost, CSRD predstavlja priložnost za rast in inovacije. Z vzpostavitvijo trdnih temeljev za trajnostnost lahko ne le izpolnijo regulativne zahteve, ampak tudi postanejo pionirji odgovornega poslovanja v svoji panogi.

Trajnostno poslovanje ni več le izbira, temveč nujnost. S sprejetjem pravil, kot jih določa CSRD, podjetja krepijo svoj prispevek k bolj trajnostni prihodnosti, hkrati pa si zagotavljajo konkurenčno prednost na trgu.

1. V prvem koraku se izvede načrtovanje. Načrtovanje energetskega pregleda in definiranje ciljev in korakov potrebnih za njihovo doseganje.
2. Drugi korak je izvajanje ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti.
3. Tretji korak je vrednotenje doseženih rezultatov in popravki strategije.
4. Četrti korak je stalno ponavljanje učinkovitih ukrepov in dobrih praks. Na dolgi rok tako dobimo trajno znižanje porabe energije.