Leta 1883 je šolski učitelj iz Milwaukee-ja, ZDA, Warren Johnson izumil termostat. Šlo je za sila preprosto napravo, ki se je odzivala na padajočo sobno temperaturo. S padanjem temperature, se je prižgala signalna lučka, ki se s svojim gorenjem kurjača opozarjala, da je v kotel potrebno naložiti več premoga. Na tak način so se pojavili primitivni začetki avtomatizacije v zgradbah. Johnson je kasneje ustanovil danes svetovno znano podjetje za regulacijsko tehniko Johnson Controls.
Od termostata do inteligentne zgradbe.
Kako je avtomatizacija zgradb prešla od mehanskih regulatorjev do digitalnih sistemov, podatkovne analitike in uporabe umetne inteligence?
Glavni tehnološki mejniki
Prva časovnica temelji na prvotnem gradivu FENIKS PRO. Izvirna besedila so ohranjena, nova doba pa je obravnavana posebej.
Willis Carrier izumil leta 1902 prvo električno klimatsko napravo. Carrier je raziskoval, kako ohranjati idelno vlago in temperaturo zraka v tiskarnah.
Nastali so samostojni sistemi za nadzor pare/vroče vode, prezračevanja in pohlajevanja. S prodorom klimatskih naprav v zgradbe, se pojavi potreba po njihovem celostnem upravljanju. Procese razvoja upočasni 2. svetovna vojna.
Do 70-ih let 20. stoletja so praktično vsi upravljalni in izvršilni elementi v velikih poslovnih zgradbah delovali s pomočjo komprimiranega zraka.
Začetek 80-ih let 20. stoletja so prinesli razvoj računalništva, ki je vplival na nadzorni nivo, medtem, ko je še večina opreme na procesnem nivoju delovala na principu komprimiranega zraka.
V poznih 80-ih letih 20. stoletja je razvoj mikroprocesorjev vplival na razvoj procesorskih/krmilnih sistemov. Začeli so se pojavljati v posameznih napravah oz. sklopih naprav. Te naprave ali sklop naprav komunicirajo z delovno postajo.
Okoli leta 1995 so se delovne nadzorne postaje začele povezovati v svetovni splet. Splet je začel odpirati neslutene možnosti.
Okoli leta 2010 – začetek uvajanja storitev v oblaku. Danes se pomen osrednje delovne postaje zmanjšuje, saj se uveljavlja koncept dela »v oblaku«. Vsak mikroprocesor z možnostjo dostopa do interneta se lahko povezuje s centralno nadzorno programsko opremo, ki je nameščena v oblaku. Na tak način je do nje možen dostop od komerkoli, ne glede na lokacijo.
IOT – Internet of things. V internet se povezuje vedno več naprav, za katere ne bi nikoli pomislili, da bodo tega zmožne. Vedno večjo poudarek na univerzalnih komunikacijskih protokolih kot je BacNet, KNX.
Od povezljivosti do umetne inteligence
Vloga podatkov in algoritmov raste, vendar ostajajo dobra regulacija, varnost in preverljive meritve temelj zanesljivega sistema.
Povezljive zgradbe
Z razmahom IP-komunikacije, mobilnih naprav, standardnih protokolov in storitev v oblaku se povečujejo možnosti oddaljenega nadzora, integracije in energetskega spremljanja.
Analitika, digitalni modeli in AI
Velike količine zgodovinskih podatkov omogočajo analizo odstopanj, zaznavanje napak in podporo upravljavcem. Strojno učenje je koristno predvsem tam, kjer imamo kakovostne podatke, ustrezno validacijo in jasne meje uporabe.
Povezava OT, IT in energetike
Zgradba ni le skupek krmilnikov. Vse pomembnejši so kibernetska varnost, dostop do podatkov, interoperabilnost, kakovost regulacijskih sekvenc in pregled obratovanja v daljšem obdobju.
Možni scenariji prihodnjega razvoja
Gre za strokovne predpostavke, ne za napovedi z zagotovljenim izidom ali časovnim rokom.
Pametnejša diagnostika
Verjetno bo več sistemov samodejno predlagalo vzroke napak na podlagi trendov, alarmov in obratovalnih razmer. Človek naj ohrani nadzor nad posegi v kritične sisteme.
Prediktivno in prilagodljivo upravljanje
Naprednejši modeli bodo lahko pogosteje povezovali vremensko napoved, zasedenost, ceno energije in stanje opreme. Pričakovane koristi bo treba preverjati z dejanskimi meritvami.
Zgradba kot sodelujoč energetski sistem
Možen je širši razvoj usklajevanja med zgradbami, lokalnimi hranilniki, polnilnicami in elektroenergetskim omrežjem. Hitrost uvedbe bo odvisna od standardov, zakonodaje, varnosti in ekonomike.
Varnostna opomba: umetna inteligenca mora biti pri kritičnih regulacijskih funkcijah omejena z varnostnimi pravili, dovoljenji in ustreznim človeškim nadzorom. Pred samodejno izvedbo ukrepov je potrebna tehnična validacija.

Podatki so uporabni šele, ko jih razumemo.
Pri naprednih zgradbah so ključni kakovostni podatki, pravilno zasnovani krmilni postopki, pregledna vizualizacija ter strogo ločevanje in varovanje dostopov do OT-omrežij.
AI lahko pomaga pri zaznavanju anomalij in podpori odločanju, vendar ne nadomesti dobrega projektiranja, servisiranja in preverjanja rezultatov.
Oglejte si sodobne rešitve ↗