V zadnjih letih se pri sodobnih stavbah vedno pogosteje pojavljajo izrazi CNS, BMS in EMS. Veliko investitorjev, upravljavcev objektov in končnih uporabnikov te izraze že pozna, vendar v praksi pogosto prihaja do zmede, kaj posamezen izraz dejansko pomeni in kakšna je razlika med njimi.

Posebej v Sloveniji se zelo pogosto uporablja izraz CNS – centralni nadzorni sistem, čeprav gre v veliko primerih v resnici za to, kar se v stroki in tujini praviloma poimenuje BMS – Building Management System.

1. Zakaj danes stavbe sploh potrebujejo CNS (BMS) in EMS

Sodobna stavba ni več samo prostor z lučmi, ogrevanjem in klimatsko napravo. Večina objektov ima danes več različnih tehničnih sistemov, ki morajo delovati usklajeno, zanesljivo in čim bolj učinkovito. Če vsak sistem deluje ločeno, brez skupnega nadzora, se zelo hitro pojavijo nepotrebni stroški, težje odkrijemo napake, odziv na težave je počasnejši, upravljanje objekta pa postane nepregledno.

V praksi to pomeni, da lahko stavba na videz deluje normalno, stroški energije pa so vseeno previsoki. Prezračevanje lahko deluje premočno, ogrevanje je nastavljeno previsoko, črpalke delajo po nepotrebnem, alarmi niso pravilno nastavljeni, uporabnik pa težko vidi celotno sliko. Prav tu pridejo do izraza sistemi CNS (BMS) in EMS.

• CNS (BMS) omogoča nadzor in upravljanje tehničnih sistemov v stavbi.
• EMS omogoča analizo porabe energije in iskanje prihrankov.
• Skupaj prineseta več preglednosti, boljši nadzor in nižje stroške.

2. CNS in BMS – zakaj v Sloveniji pogosto pomenita isto

To je najbolj pomembna točka tega članka. V Sloveniji investitorji, upravljavci in izvajalci zelo pogosto uporabljajo izraz CNS kot splošen izraz za sistem avtomatizacije in nadzora stavbe. V mednarodnem okolju pa se za isti ali zelo podoben sklop funkcij večinoma uporablja izraz BMS.

Zelo poenostavljeno lahko rečemo takole:

• CNS je izraz, ki se je v Sloveniji močno prijel.
• BMS je mednarodno bolj standarden in tehnično natančnejši izraz.
• V praksi pa oba pogosto pomenita isto ali zelo podobno rešitev.

Zato je za spletno stran Feniks Pro smiselno, da dosledno uporablja zapis CNS (BMS). Tako pokrije oba načina iskanja v Googlu in hkrati jasno pove, da gre v slovenski praksi pogosto za isto področje.

3. Kaj pomeni CNS (BMS)

CNS (BMS) je sistem za upravljanje in nadzor tehničnih sistemov v stavbi

CNS oziroma BMS je sistem, ki omogoča, da se tehnične naprave v objektu ne upravljajo vsaka posebej, ampak kot povezana celota. Sem sodijo predvsem ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, klimatizacija, razsvetljava, črpalke, ventili, merilniki in različni alarmi ali stanja naprav.

Glavna naloga sistema CNS (BMS) je, da te sisteme nadzira, povezuje in upravlja. To pomeni, da sistem bere podatke iz tipal in merilnikov, spremlja stanje naprav, pošilja ukaze krmilnikom, izvaja logiko delovanja ter omogoča centralni pregled nad celotnim objektom.

Primer iz prakse: v poslovni stavbi ni smiselno, da po koncu delovnega časa ogrevanje, hlajenje in prezračevanje delujejo enako kot med delovnim dnem. CNS (BMS) omogoča, da se delovanje avtomatsko prilagodi glede na urnik, temperaturo, prisotnost ljudi ali zunanje pogoje. Tako je manj ročnega dela, manj napak in manj nepotrebne porabe.

4. Kaj pomeni EMS

EMS je sistem za upravljanje in optimizacijo energije

EMS pomeni Energy Management System. Medtem ko CNS (BMS) skrbi predvsem za delovanje tehničnih sistemov v stavbi, se EMS osredotoča na porabo energije. Njegova naloga je, da spremlja porabo elektrike, toplote, hladu ali drugih energentov, analizira trende, išče odstopanja in pomaga prepoznati, kje nastajajo izgube.

Če CNS (BMS) poenostavljeno opišemo kot sistem za upravljanje stavbe, lahko za EMS rečemo, da je to sistem za razumevanje in optimizacijo energije. EMS pokaže, ali objekt deluje energetsko učinkovito ali pa se nekje skrivajo stalne izgube, ki jih brez dobre analize sploh ne opazimo.

5. Kako CNS (BMS) in EMS delujeta skupaj

V praksi je najboljši rezultat takrat, ko sistemov ne gledamo ločeno, ampak kot povezano celoto. CNS (BMS) upravlja delovanje naprav, EMS pa analizira porabo energije in pomaga iskati prihranke.

Sistem lahko tehnično deluje pravilno, pa je kljub temu energetsko neučinkovit. Na primer: prezračevanje deluje, temperatura je pravilna, uporabniki se ne pritožujejo, poraba energije pa je previsoka. V takem primeru CNS (BMS) pokaže delovanje, EMS pa pokaže, da delovanje ni optimalno.

6. Kakšna je dejanska korist za investitorja ali upravljavca objekta

Končnega uporabnika običajno ne zanima tehnologija sama, ampak predvsem rezultat. Največje koristi sistemov CNS (BMS) in EMS so običajno naslednje:

6.1 Manjša poraba energije

Ko sistem prepozna, kdaj ni potrebe po polnem delovanju, se lahko zmanjša ogrevanje, prilagodi hlajenje, zmanjša delovanje prezračevanja, ugasne nepotrebna razsvetljava in optimizira obratovanje črpalk ter drugih porabnikov. Že manjše izboljšave lahko na letnem nivoju pomenijo zelo opazen prihranek.

6.2 Boljši pregled nad objektom

Namesto da so podatki razpršeni po različnih napravah, ima uporabnik pregled na enem mestu. To pomeni hitrejše odločanje, manj ugibanja, lažje odkrivanje napak in boljše upravljanje objekta.

6.3 Hitrejše ukrepanje ob napakah

Če sistem zazna alarm ali nepravilnost, se lahko ukrepa prej. To pogosto pomeni manj škode, manj izpadov, manj reklamacij in manj nepotrebnih stroškov.

6.4 Večje udobje

Dobro nastavljen CNS (BMS) izboljša tudi udobje uporabnikov. Prostori imajo bolj stabilno temperaturo, prezračevanje deluje bolj usklajeno, manj je nihanja in manj ročnih posegov.

7. Kje nastanejo dejanski prihranki

Zelo pomembno je razumeti, da prihranki običajno ne nastanejo zato, ker bi že sama prisotnost sistema čudežno zmanjšala stroške. Prihranki nastanejo zato, ker sistem razkrije in omogoči odpravo težav.

• napačni urniki delovanja
• previsoke nastavitve temperature
• nepotrebno delovanje naprav
• neustrezna regulacija
• sočasno ogrevanje in hlajenje
• slabo uravnoteženje sistema
• komunikacijske napake med napravami
• pozno odkrite okvare

Preprost primer: če prezračevalni sistem dela z visoko močjo tudi takrat, ko v objektu ni ljudi, je to nepotreben strošek. Brez CNS (BMS) in EMS lahko to traja zelo dolgo. S sistemom pa se to hitro opazi, analizira in popravi.

8. Vloga sistemskega integratorja

Sistem sam po sebi še ne pomeni rešitve. Če ni dobro povezan, nastavljen in prilagojen objektu, ne bo dal pravega rezultata. Zato je pomembna vloga sistemskega integratorja, kot je Feniks Pro.

Sistemski integrator poskrbi za:

• povezavo različnih naprav in sistemov,
• uskladitev različnih protokolov,
• programiranje logike,
• vizualizacijo sistema,
• povezavo podatkov v uporabno celoto,
• optimizacijo delovanja,
• podporo pri nadaljnjem razvoju sistema.

V praksi to pomeni, da ne gre samo za montažo opreme, ampak za to, da celoten sistem na koncu res deluje smiselno, zanesljivo in uporabno.

9. Kateri protokoli se najpogosteje uporabljajo

V sodobnih stavbah se uporablja več različnih komunikacijskih protokolov. Med najpogostejšimi so:

• BACnet
• Modbus
• KNX

Vsak od teh protokolov ima svoje področje uporabe. Za uporabnika je najbolj pomembno predvsem to, da sistemski integrator zna te protokole povezati v enotno, pregledno in stabilno rešitev.

10. Vzdrževanje CNS (BMS) – kaj pomeni in kaj ne pomeni

Ko stranka sliši »vzdrževanje CNS«, si včasih predstavlja, da to pomeni servis celotne stavbe in vseh naprav. To ni čisto tako. Potrebno je razlikovati med vzdrževanjem sistema CNS (BMS) in servisom posameznih naprav.

Vzdrževanje CNS (BMS) običajno vključuje

• pregled delovanja sistema,
• preverjanje komunikacije med napravami,
• analizo alarmov,
• pregled trendov,
• optimizacijo nastavitev,
• posodobitve programske opreme,
• pomoč pri odkrivanju nepravilnosti,
• podporo pri daljinskem nadzoru.

Vzdrževanje CNS (BMS) običajno ne vključuje

• menjave mehanskih delov,
• servisa klimatskih naprav,
• menjave črpalk,
• elektro popravil,
• fizičnih popravil strojnih instalacij.

11. Primer iz prakse

V poslovnem objektu se je pokazala višja poraba energije brez očitnega razloga. Uporabniki niso zaznali posebnih težav, zato se je nekaj časa zdelo, da sistem deluje normalno. Podrobnejši pregled prek CNS (BMS) in EMS pa je pokazal neustrezno nastavitev regulacije, nepotrebno nočno delovanje določenih porabnikov ter dodatno obremenitev zaradi neoptimalnega delovanja enega dela sistema.

Po prilagoditvi nastavitev in izvedbi potrebnega servisa je objekt dosegel opazno znižanje stroškov energije. Takšni primeri so v praksi zelo pogosti. Največja težava je, da se brez ustreznega nadzora take izgube pogosto ne opazijo pravočasno.

12. Kje se CNS (BMS) in EMS najpogosteje uporabljata

Takšni sistemi so posebej smiselni v objektih, kjer je veliko tehničnih naprav, kjer je poraba energije pomemben strošek in kjer je potreben zanesljiv nadzor.

• poslovne stavbe,
• bolnišnice,
• trgovski centri,
• hoteli,
• industrijski objekti,
• javne ustanove,
• večji stanovanjski kompleksi.

13. Zaključek

Če povemo čisto preprosto: CNS je izraz, ki se v Sloveniji pogosto uporablja za to, kar se v stroki običajno poimenuje BMS. Zato je v praksi velikokrat najbolj pravilno govoriti o CNS (BMS). EMS pa je sistem, ki se osredotoča predvsem na energijo, porabo in optimizacijo.

Ko so ti sistemi pravilno povezani, nastavljeni in vzdrževani, lahko objekt dobi boljši nadzor, manj napak, hitrejše ukrepanje, boljšo preglednost, nižje stroške energije in bolj učinkovito delovanje. Največja vrednost pa ni v tem, da sistem samo obstaja, ampak v tem, da je pravilno integriran in da se dejansko uporablja.