Kako v praksi znižati konice moči v objektu in zmanjšati strošek omrežnine

Kaj so konice moči in zakaj so tako pomembne

Konica moči pomeni kratek čas, ko objekt iz omrežja vzame zelo veliko električne moči. V praksi se to pogosto zgodi, ko se istočasno vključijo večji porabniki: prezračevanje, hladilni sistemi, toplotne črpalke, električni grelci, polnilnice, kompresorji, večji ventilatorji, razsvetljava ali drugi procesni porabniki.

Problem ni nujno v tem, da objekt porabi preveč energije čez cel dan. Problem je pogosto v tem, da ima v določenem delu dneva preveč porabe naenkrat. Takšne kratke obremenitve lahko pomembno vplivajo na strošek omrežnine.

Zakaj veliko podjetij še vedno plačuje preveč

Najpogostejša napaka je, da se spremlja samo skupna mesečna poraba elektrike. To je premalo. Račun pove, koliko je bilo plačano, ne pove pa jasno, kdaj in zakaj je do konice prišlo.

Druga pogosta napaka je, da imajo objekti veliko tehničnih sistemov, nimajo pa pravega nadzora nad njihovim sočasnim delovanjem. Rezultat je enostaven: sistemi vsak zase delujejo “pravilno”, skupaj pa v istem trenutku povzročijo previsoko konico moči.

Tretja napaka je, da se ukrepa prepozno. Šele ko pride višji račun, se začne iskati razlog. Takrat je škoda že nastala.

Kaj v praksi najbolj povzroča visoke konice moči

• istočasen zagon večjih HVAC porabnikov po urniku,
• neusklajeno delovanje ogrevanja, hlajenja in prezračevanja,
• slabo nastavljeni urniki ob začetku delovnega dne,
• sočasno delovanje procesnih strojev in infrastrukture objekta,
• polnjenje električnih vozil brez nadzora moči,
• rezervni ali pomožni porabniki, ki ostanejo vključeni dlje, kot bi smeli,
• nepravilne ali zastarele nastavitve po servisih in posegih.

V mnogih objektih ni problem ena sama velika naprava. Problem je kombinacija več naprav, ki se vključijo v istem 15-minutnem intervalu.

Kako v praksi zmanjšati konice moči

1. Najprej izmerite dejansko stanje

Brez kakovostnih podatkov ni dobre optimizacije. Prvi korak je vedno pregled meritev in trendov. Potrebno je videti, kdaj se konice pojavljajo, v katerih delih dneva, v katerih časovnih blokih in kateri sistemi delujejo istočasno.

Tu je zelo uporaben EMS sistem, saj omogoča pregled odjema po intervalih, primerjavo po dnevih, opozorila ob nenavadnih dogodkih ter analizo porabe po posameznih porabnikih ali sklopih.

2. Prepoznajte glavne vzroke konice

Ko se vidi natančen potek odjema, je treba odgovoriti na preprosto vprašanje: kaj se je v tistem trenutku v objektu zgodilo? Se je hkrati zagnalo več klimatov? So se vklopili električni grelci? Je prišlo do jutranjega zagona vsega naenkrat?

Če tega ne povežeš z delovanjem naprav, ostanejo grafi samo lepe slike. Cilj ni samo gledati podatke, ampak iz njih dobiti vzrok.

3. Uskladite zagone večjih porabnikov

Zelo pogosto se lahko veliko doseže že brez investicije v novo opremo. Dovolj je, da se večjim porabnikom spremeni logika zagona. Namesto da se vse vključi istočasno, se zagoni razporedijo po korakih. Tako se največja moč raztegne skozi čas in vrh porabe pade.

4. Nastavite prioritetno odklapljanje manj pomembnih porabnikov

Pri objektih z večjo priključno močjo je pogosto smiselno, da sistem ob nevarnosti previsoke konice začasno omeji manj kritične porabnike. To mora biti narejeno pametno, brez vpliva na varnost, osnovno delovanje objekta ali udobje uporabnikov.

Dober BMS/CNS lahko pri tem pomaga tako, da spremlja skupni odjem in ob določenih pragih avtomatsko izvede vnaprej določeno strategijo.

5. Preglejte urnike in nastavitve obratovanja

Veliko konic nastane zaradi urnikov, ne zaradi nujne potrebe objekta. Pogosto so urniki nastavljeni preveč konservativno, preveč na široko ali pa ostanejo nespremenjeni še dolgo po spremembi režima uporabe objekta.

Smiselno je preveriti, kdaj posamezni sistemi dejansko morajo delovati in kdaj samo po nepotrebnem povečujejo moč.

6. Ločite, kaj je res nujna poraba in kaj ne

V vsakem objektu obstajajo porabniki, ki morajo delovati, ter porabniki, ki lahko za nekaj minut počakajo. Če tega razlikovanja ni, sistem ne zna pravilno reagirati in po nepotrebnem ustvarja drage vrhove porabe.

7. Uporabite alarmiranje pred konico, ne šele po njej

Najbolj koristno je opozorilo tik pred problemom, ne pa poročilo dan pozneje. Dobro nastavljen EMS lahko zazna naraščanje odjema in pravočasno opozori uporabnika ali sproži avtomatiziran odziv.

Vloga EMS, BMS in CNS pri zmanjševanju omrežnine

Veliko podjetij še vedno misli, da je EMS samo za prikaz grafov, BMS oziroma CNS pa samo za nadzor naprav. V resnici je prava vrednost teh sistemov v tem, da povežejo meritve, alarme, logiko delovanja in praktične ukrepe.

• EMS pomaga razumeti porabo, odkriti odstopanja in oceniti učinek ukrepov.
• BMS/CNS omogoča aktivno upravljanje sistemov v objektu.
• Skupaj omogočata, da se objekt ne odziva na slepo, ampak na podlagi podatkov.

Prav ta povezava je v praksi pogosto odločilna: ne le meriti, ampak tudi pravilno reagirati.

Kaj je pri optimizaciji največkrat spregledano

1. da se gleda samo skupni račun in ne dejanski profil odjema,
2. da ni primerjave med delovniki, vikendi in sezonami,
3. da ni povezave med meritvami in stanjem naprav v objektu,
4. da po servisnih posegih nihče ne preveri, kako spremembe vplivajo na konice,
5. da ni jasno, kateri porabniki imajo prednost in kateri ne.

Zaradi tega veliko objektov deluje “normalno”, vendar finančno neučinkovito.

Kako začeti na pravi način

Najboljši pristop je postopen in praktičen. Najprej se zberejo podatki, nato poišče glavne vzroke konic, potem pa se izvedejo ciljani ukrepi. Ni nujno, da je prvi korak velika investicija. Pogosto se pomemben del izboljšav doseže že z boljšimi nastavitvami, drugačno logiko delovanja in večjo preglednostjo nad objektom.

Pogosta vprašanja